V okviru KD Šentanel deluje več sekcij: Folklorna, pevske sekcije, gledališke , dramske, klekljarce...

Kulturno društvo je bilo ustanovljeno pred 80.leti. Med drudo svetovno vojno je prenehalo delovati, od leta 1954 pa je vseskozi registrirano. Torej deluje že zelo dolgo in upamo, da se bo kulturna dejavnost nadaljevala, da bodo mladi ohranili in nadaljevali to delo.

Konec leta 1955,smo ustanovili dramsko skupino narečnih pripovedi. Vklučuje odrasle in otroke in je ena zelo aktivnih skupin.

Šentanel

Od Štoparja po dolini Šentanelske reke proti Strojni leži vas Šentanel poimenovana po farnem patronu sv. Danijelu in obdana z mogočnimi kmečkimi domovi in samotnimi kmetijami v okolici. Cesta se odcepi z glavne ceste med Prevaljami in Poljano in pelje pod slikovitim, kamnitim železniškim Štoparjevim mostom do vasi (688 m n. v.). Šentanel ima čudovito sončno lego s prelepimi razgledi. Sama vasica šteje le nekaj deset hiš in kmetij, naseljena je bila že v 12. stoletju in iz tistega časa je ohranjen cerkveni zvonik. Novo cerkev sv. Danijela so zgradili 1865, okrog nje je urejeno pokopališče. Sredi vasi je Brusníkova lesena kajža iz leta 1652, ena najstarejših ohranjenih na Koroškem, z značilnim koroškim gankom, majhnimi okenci in pokrita s šitlni.

Od leta 1856 je v vasi šola, od leta 1945 podružnica osnovne šole Prevalje. Leta 1984 so s samoprispevkom krajanov zgradili novo šolo. Šentanel je rojstni kraj skladatelja Luke Kramolca, ljudskega godca Cirila Marina, tu je župnikoval Fran Ksaver Meško, tu se je rodil Mitja Šipek, vrhunski metalurg in vsestranski umetnik. V stari mežnariji je urejena spominska soba Luke Kramolca, v središču vasi stoji spomenik padlim v drugi svetovni vojni, pri Dvorniku pa imajo zbirko kmečkega orodja.

Nad vasjo je ob dveh mogočnih lipah kapela sv. Uršule, pri kmetiji Gornik stoji kužno znamenje iz 16. stoletja, v okolici ob gozdnih poteh so številna sakralna znamenja, na domačijah pa ohranjene lesene kašče …, prave samorastniške mojstrovine.

Nekoč izrazito samooskrbne kmetije s prevladujočo poljedeljsko dejavnostjo, ki so pridelovale različne vrste žit in poljščin, so se v sedemdesetih letih 20. stoletja usmerile v živinorejo, nekatere, predvsem v vasi in njeni bližnji okolici, pa tudi v turistično dejavnost. V kraju že več desetletij delujeta turistično in kulturno društvo s folklorno skupino in pevskimi zbori. Posebnost v kraju je ohranjanje narečnih pripovedi in ljudsko prepevanje Šentanelskih pavrov. Šentanel z razvitim kmečkim turizmom privablja številne obiskovalce in je prepoznaven turistični biser Slovenije.